S predsednikom najuspešnejšega atletskega kluba ŽAK Ljubljana smo poklepetali o njegovi razmeroma novi vlogi in izzivih, ki jih ta prinaša, pa tudi o novem atletskem centru, ki se obeta v Šiški, ter o tem, kako se atleti spopadajo z dejstvom, da so v času gradnje ostali brez trening površin.

Zgodbo o Andreju Bergantu in o zanimivi odločitvi, da se je po 50. letu starosti odločil za resno ukvarjanje s skokom s palico, ste si lahko že prebrali.

56-letni slovenski menedžer z nevsakdanjim hobijem

Atletika

11. Jan 2026 0

Atletika

11. Jan 2026 0

Z njim pa smo poklepetali tudi o vlogi predsednika najuspešnejšega slovenskega atletskega kluba ŽAK Ljubljana, ki jo opravlja od lanskega leta.

“Žaku sem se pridružil v času prejšnjega predsednika Luke Zidarja, pred letom in nekaj meseci, ko sem bil izvoljen v upravni odbor. To je bil moj prvi vstop v funkcionarski del atletike, priključil pa sem se z namenom, da v klub prenesemo več poslovnega znanja. Ko se je Luka iz osebnih razlogov umaknil, sem sprejel izziv in bil na volitvah potrjen za predsednika, na kar sem ponosen,” je to, kako je prišel na čelo že vrsto let najboljšega slovenskega atletskega kluba, ki je bil za najboljšega v državi izbran tudi lani, opisal 56-letni Bergant.

Širina panog in močna baza mladih

“Naš cilj ni le ohraniti statusa najboljšega kluba, temveč biti po vsebini, širini, znanju in organizaciji trendseter slovenske atletike. Pomembno mi je, da imamo skupino najboljših strokovnjakov in pokrivamo čim več panog – skoke, mete, sprinte in teke na srednje proge – ter da imamo močan nabor najmlajših kot bazo za prihodnost,” je opisal svojo osnovno vodstveno vizijo.

“Moja želja kot veterana je tudi ta, da atletiko dvignemo nad mladinsko tekmovalno raven in jo razvijemo kot vseživljenjsko dejavnost, z močno veteransko atletiko tudi na ravni zveze in drugih klubov. Namesto 300–400 pretežno mladih članov si želim 1000 članov, med njimi tudi veterane,” je dodal.

Glavni izzivi organizacija in pogajanja z MOL

In s kakšnimi izzivi se je v času, odkar je prvi mož ljubljanskega kluba, v katerem je registriranih več kot 300 atletov, spopadal?

“Ko uvajaš organizacijske, razvojne in strateške spremembe, je na začetku več dela, še posebej, če so stvari prej tekle po rutini. Junija lani sem prevzel to vlogo, glavnino časa pa so zaznamovala pogajanja z Mestno občino Ljubljana za nadomestne lokacije treningov. Povezal sem vseh pet ljubljanskih klubov, da smo nastopali enotno. To je bil najtežji del, ki še ni zaključen – z rešitvami še nismo zadovoljni, a z MOL smo našli dober jezik,” je povedal Ljubljančan, ki je bil vrsto let na vodstvenih položajih priznanih slovenskih podjetij (Petrol, Mercedes-Benz Slovenija, Autocommerce …).

“Hkrati urejamo in nadgrajujemo pravilnike ter izboljšujemo komunikacijo in vpis mladih. Uvedli smo digitalno aplikacijo za spletne vpise, verjetno edini v Sloveniji. Okrepili smo tudi trenersko ekipo: pridružil se nam je Gregor Verbošt za srednje in dolge proge ter Ula Bohorč za vertikalne skoke. Tak klub mora pokrivati vse discipline in imeti celostno sliko,” je nadaljeval.

Tri lokacije in veliko omejitev

Največ dela je imel skupaj s preostalimi vodilnimi v štirih ljubljanskih klubih (še Olimpija, Kronos in Slovan) torej z reševanjem vprašanja, kje trenirati v dolgem obdobju gradnje novega atletskega centra, ki bo nastal v Šiški.

Mrak pred zoro: Ljubljanska atletika v velikih težavah

Atletika

9. Avg 2025 3

Atletika

9. Avg 2025 3

“Največji stres in izziv ostaja infrastruktura, s katero se bomo ukvarjali še naslednja leta. Trenutno imamo tri lokacije. Stadion Kodeljevo, ki je za vse klube premajhen in je predvsem rešitev za poletje, ter dvorano v Stožicah, ki se je izkazala kot najbolj uporabna. Na pobudo MOL so tam uredili rdeči ring, polovica kroga ima tartan, zato lahko tekači trenirajo, uredili pa smo si tudi prostor za uteži. Težava je, da zaradi evropskega prvenstva v futsalu tam zdaj nekaj časa ne bomo mogli trenirati,” je sprva povedal o problematiki, s katero se bodo še nekaj časa soočale stotine ljubljanskih atletov in atletinj.

“Tretja lokacija je šotor na Kodeljevem za skoke, predvsem palico in višino. Največji primanjkljaj so meti – pozimi v Ljubljani trenutno ni mogoče trenirati metov. Metališče v Zalogu je v pripravi, a bo zaživelo šele spomladi in bo rešitev za poletno sezono. Nepokrit ostaja tudi skok v daljino oziroma troskok, saj v Ljubljani nimamo ustreznega peskovnika za skoke v daljino in troskok, zato se atleti vozijo drugam. Ob dejstvu, da imamo Nejo Filipič, eno najboljših troskokašic na svetu, me boli srce. To smo že naslovili pri MOL, a rešitve za letošnjo zimo žal ne bo,” je nadaljeval.

Novi center bo prelomni infrastrukturni korak

Veličastnega atletskega centra, ki bo stal več kot sto milijonov evrov in naj bi bil najboljši v tem delu Evrope, se seveda zelo veseli.

Začetek gradnje 112-milijonskega projekta v Ljubljani

Atletika

22. Jul 2025 10

Atletika

22. Jul 2025 10

“Mislim, da je to nekaj, kar smo si desetletja želeli in komaj čakamo, da nastane. Gre za enega najpomembnejših infrastrukturnih korakov za slovensko atletiko. Res je, da je bilo v zadnjih letih kar nekaj premikov in obnov stadionov, a česa takega, kot se obeta v Šiški, v Sloveniji še ni. Žalostno je, da smo morali čakati tako dolgo, želim si predvsem, da bo narejeno čim prej. Vrhunski stadion, dvorana in ustrezna oprema niso pomembni le za občasne velike tekme, ampak predvsem zato, da bomo atleti vseh 365 dni v letu imeli najboljše pogoje za trening,” opozarja Bergant.

Težava, s katero se soočajo skoraj vsi športni klubi

Povprašali smo ga tudi o tem, kakšen je posluh sponzorjev za vlaganje v atletiko. Letni proračun ljubljanskega ŽAK-a je sicer približno 300 tisoč evrov. Kako ga zapolniti?

“Zelo težko je. Imamo tri ključne sponzorje, pri čemer je MOL finančno naš največji podpornik, ob tem pa še dva zvesta in predana sponzorja. Takšno podporo je danes težko upravičiti in to ne velja le za atletiko – s podobnimi težavami se soočajo skoraj vsi športni klubi in društva, saj je denarja vedno manj. Še tisti, ki ga prispevajo, so pogosto državna podjetja, ki na ta način ohranjajo podporo, nekaj pa je tudi lokalnih primerov, kjer imajo sponzorji svoje razloge: osebno predanost športu, povezanost z okoljem ali pa otroka, ki trenira v klubu,” je odgovoril.

Glavni problem je medijska prisotnost atletike

Za konec pa je Bergant nekaj besed namenil tudi slovenski atletiki nasploh.

“Mislim, da se atletika pri nas postopoma in nenehno pozitivno razvija. Danes imamo več reprezentantov v polfinalih in finalih velikih tekmovanj, osvajamo medalje in imamo vrhunske posameznike. Atletiko trenira precej več mladine kot v preteklosti, k temu pa prispevajo infrastruktura, trenerski kader in boljša organizacija. Konkurenca je sicer velika, ker je športov in dejavnosti ogromno, a potencial je očiten,” je dejal uvodoma in v nadaljevanju naslovil po njegovem največji problem.

“To je medijska prisotnost atletike. Tudi pri največjih dogodkih je poročanja malo, včasih komaj kaj. Včasih si največje mitinge gledal na nacionalni televiziji, danes jih pogosto ne vidiš več – in to je velik problem. Posledično sta slabši prepoznavnost atletike in tudi možnost sponzorjev, da se vidijo,” je povedal prvi mož največjega atletskega kluba pri nas.